Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, “Prešernovem dnevu”, 8. februar 2026, Kocbekova dvorana KUS Sv. Jurij ob Ščavnici (organizacija Zveza kulturnih društev Sv. Jurij ob Ščavnici).
Edinost, sreča, sprava
France Prešeren- Zdravljica (druga kitica)
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
Nagovor župana:
V nedeljo, 8. februarja smo skupaj praznovali slovenski kulturni praznik v hramu kulture občine Sveti Jurij ob Ščavnici. V dvorani Edvarda Kocbeka, rojaka iz naših krajev, ki je s svojo besedo in mislijo močno zaznamoval slovenski kulturni prostor pred in po drugi svetovni vojni. Praznovanje Slovenskega kulturnega praznika nas vsako leto znova opomni kdo smo kot narod, od kod prihajamo in kaj nas povezuje: beseda, ustvarjalnost in dediščina, ki jo nosimo iz roda v rod.
Iz zgodovine Slovenstva lahko hitro izluščimo dejstvo, da je naš narod dolgo obstajal brez svoje države, brez politične moči, a vendar ni izginil. Prav kultura pa je bila tista, ki ga je držala skupaj. Če to razčlenimo, se vpliv pokaže na več ravneh:
Jezik in književnost — hrbtenica narodne zavesti
Slovenska literatura in ustvarjanje v slovenskem jeziku sta bila ključna za ohranitev identitete, saj Slovenci vse do leta 1991 nismo imeli lastne države. Pesništvo, proza in druge oblike pisanja so ohranjale jezik živ in omogočile, da smo se prepoznali kot narod. Tudi danes velja, da je prav jezik in knjiga ena osrednjih točk narodne zavesti. Zgodovinske okoliščine so namreč pokazale, da Slovence bolj opredeljuje način govorjenja in ustvarjanja, kot pa samo ozemlje.
Kulturno prebujenje in intelektualci
Slovenski narod se je v sodobnem pomenu začel oblikovati, ko so izobraženci razvijali književnost, slovnico in zgodovinopisje. Takšne kulturno-jezikovne pobude so sprožile narodno prebujenje in dejansko rojstvo slovenskega naroda. Primer je tudi ustanavljanje kulturnih ustanov (npr. založniških družb), ki so širile znanje in utrjevale slovenski jezik v znanosti in javnem življenju.
Vera, običaji in skupnost
Institucije, kot je Cerkev, so bile poleg duhovne tudi kulturna in narodna opora ter so imele pomembno vlogo pri oblikovanju naroda in odzivanju na družbene spremembe. Kultura v smislu tradicije in običajev je ustvarjala občutek pripadnosti in kontinuitete skozi generacije.
Skupni zgodovinski spomin
Dogodki in pripovedi, ki so postali del kulture so oblikovali identiteto. Na primer, zgodba o kmečkih uporih je postala del narodne zavesti o skupnem izročilu ter boju za dostojanstvo.
Kultura kot motor političnih prelomnic
Tudi v modernem času so ustvarjalci, pisci in intelektualci pomembno podpirali idejo samostojnosti; kulturno življenje je spodbujalo družbene spremembe in preprečilo zapiranje družbe vase. Ni naključje, da praznik kulture (Prešernov dan) neposredno krepi narodno samozavest in zavest o skupni dediščini.
In če na kratko povzamemo: kultura ni bila le okras slovenskega obstoja, je njegov temelj, ki ohranja naš jezik, ustvarja občutek pripadnosti, prenaša vrednote in spomin ter celo pomaga tlakovati pot do politične samostojnosti.
Ob praznovanju kulturnega praznika lahko rečemo, da je slovenski narod najprej obstajal kot kulturna skupnost in šele pozneje kot država.
Slovenski kulturni praznik je čas, da se za trenutek ustavimo, prisluhnemo lepoti besede in glasbe ter začutimo povezanost, ki nas druži. To pa nas opogumi, da tudi v vsakdanjem življenju ostajamo zvesti vrednotam spoštovanja, sodelovanja in ohranjanja naše dediščine.
Ob koncu se zahvaljujem Zvezi kulturnih društev in vsem kulturnikom, ki ste prispevali k slovesnosti ter vsem, ki s svojim delom bogatite kulturni utrip naše občine.
Iskrene čestitke ob slovenskem kulturnem prazniku in naj nas kultura še naprej povezuje, navdihuje in vodi.
Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Andrej Vrzel, dr. vet. med.
